Slovenski milenijci si želijo, da bi v naslednjih desetih letih lahko kupili avtomobil, ki bi bil povsem prilagojen njihovim željam, predvsem glede porabe goriva, je pokazala nova Goodyearova raziskava ThinkGoodMobility.

Kranj, 17. 11. 2015 – Izdelki in storitve postajajo vedno bolj prilagojeni specifičnim željam posameznega potrošnika, nič drugače pa ni niti pri avtomobilih. Študentje po vsej Evropi, vključno s slovenskimi, namreč pričakujejo, da bo v naslednjih desetih letih mogoče kupiti povsem personaliziran avtomobil. Najnovejša raziskava podjetja Goodyear Dunlop Tires Europe in inštituta ThinkYoung (1) je pokazala, da kar 84,4 % slovenskih milenijcev (2) pričakuje avtomobil, ki bo posebej prilagojen njihovim željam glede tehnologije, trajnosti in uporabnosti.

V modi je funkcionalnost in ne estetskost

Slovenski milenijci si najbolj želijo, da bi se avtomobili lahko povsem prilagajali njihovim individualnim ciljem glede porabe goriva (34,4 %) in njihovemu razpoloženju (15, 8 %). Avtomobil bi bil tako sposoben zaznati njihovo razpoloženje in nivo energije ter na podlagi tega spreminjal glasbo v avtomobilu ali predlagal prostor za oddih.

Zanimivo pa je, da mladi ne cenijo prilagoditev, ki bi igrale zgolj estetsko vlogo. Tako si zgolj 1,8 % slovenskih milenijcev, kar je najmanj od vseh EU držav, v katerih je takšnih 7,3 %, želi barvitih pnevmatik, ki bi se ujemale z barvo njihovega avtomobila. Generacija, ki bo zavladala v prihodnosti, je tako prepričana, da bi morale biti prilagoditve predvsem funkcionalne. S tem bi reševale težave, kot sta trajnost in varnost, vendar ne na račun višje cene ali zmanjšane neodvisnosti in zasebnosti.

Več informacij:

Simona Dijak
Vodja komunikacij
T: +386 (0)4207 7026
simona_dijak@goodyear.com

Opombe:
Opomba 1: Spletno raziskavo je med majem in junijem 2015 v imenu podjetja Goodyear izvedla ekipa Think Young. V njej je sodelovalo 2.500 mladih (starih 18–30 let) iz univerz v 12 državah. V vzorec je bilo vključenih 224 slovenskih študentov.
Opomba 2: V raziskavi so sodelovali študentje Univerze v Ljubljani (Oddelka za industrijsko oblikovanj, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Biotehniške fakultete, Fakultete za pomorstvo in promet), študentje Univerze v Mariboru (Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za logistiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za naravoslovje in matematiko), študentje Univerze na Primorskem (Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Pedagoške fakultete) ter študentje Univerze v Novi Gorici (Fakultete za znanosti o okolju in Poslovno-tehniške fakultete).