Izsledki raziskave: agresivno vedenje na cesti ima verižni učinek

Nedavna raziskava LSE in Goodyeara razkriva, da agresija za volanom sproži verigo dogodkov, ki ustvarjajo stresne in nevarne razmere ter lahko pripeljejo do nesreče. Agresivna vožnja se lahko vzbudi tudi pri voznikih, ki sicer ne spadajo v kategorijo problematičnih.

 

Kranj, 3. december 2015 – Raziskava, ki sta jo izvedla Londonska šola za ekonomske in politične vede (London School of Economics and Political Science) ter družba Goodyear, je pokazala, da obnašanje enega voznika povzroči verižno reakcijo, saj se tudi ostali udeleženci v prometu pričnejo obnašati enako. Objestna ali tekmovalna vožnja namreč spravlja druge voznike ob živce, ti pa svojo jezo sprostijo na naslednjemu, ki jim prekriža pot. Nasprotno pa strpna vožnja pripomore k večji varnosti in manj stresnim razmeram na cesti.

 

 

55 odstotkov voznikov, sodelujočih v raziskavi1, je priznalo, da se zaradi posameznika, ki jih na cesti razdraži ali sprovocira, kasneje znesejo nad kakšnim drugim voznikom. Po drugi strani pa se je 87 odstotkov voznikov strinjalo, da jih obzirnost za volanom spodbudi k večji uvidevnosti do ostalih voznikov. Izkazalo se je, da tako agresija kot prijaznost za volanom sproži verigo dogodkov, ki ustvarijo bolj prijetno in varnejše okolje ali pa bolj stresne in nevarne razmere za voznike.

Prav vsakdo lahko zaradi enega voznika prične voziti agresivno

Raziskava je nazorno pokazala, da lahko agresivno obnašanje na cesti tudi pri voznikih, ki sicer ne spadajo v kategorijo problematičnih, vzbudi nevarno obnašanje. Pri tem pa so izsledki razkrili cel spekter vedenjskih vzorcev, ki lahko pri drugih povzročijo odpor; od vrivanja na prometnih vozliščih in vožnje tik za drugim vozilom do neustreznega nakazovanja smeri ter načina menjavanja voznih pasov na avtocestah. Posledično se vozniki morajo zavedati, kako močno njihovo vedenje vpliva na vedenje drugih ter da lahko s svojim vedenjem sprožijo ali prekinejo verižno reakcijo.

 

Vedenje, ki stopnjuje neobzirnost v prometu in zmanjšuje varnost:

    • vrivanje na prometnih vozliščih,
    • vožnja tik za nekom,
    • neustrezno nakazovaje smeri,
    • neprimerno menjavanje voznih pasov,
    • ‘dajanje lekcij’,
    • tekmovanje z ostalimi vozniki,
    • kričanje na soudeležence v prometu,
    • uporabljanje žaljivih kretenj,
    • ustrahovanje.

.

Vedenje, s katerim lahko prekinemo verižno reakcijo na cesti:

  • omogočanje, da se voznik vključi v gost promet,
  • zahvala za izkazano prijaznost (očesni kontakt, nasmeh, gesta z roko),
  • opravičilo, če nekoga oviramo.

 

 

Več informacij:

Romana Stare
Vodja marketinga
T: +386 (0)4207 7025
romana_stare@goodyear.com

 

 

Opombe:

Opomba 1: Mnenjsko raziskavo so sestavljale ankete med ciljnimi skupinami ter vozniki v Veliki Britaniji in Italiji, izvedena pa je bila tudi spletna anketa, ki je zajela skoraj 9000 voznikov iz 15 držav (Belgija, Češka republika, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Turčija, Slovenija, Španija, Velika Britanija in Avstrija). Z raziskavo sta želela LSE in Goodyear proučiti, kako obnašanje za volanom vpliva na druge voznike, kakšen odnos imajo vozniki do soudeležencev v prometu in v kolikšni meri slednje vpliva na tvegano vožnjo.

 

O LSE

Londonska šola za ekonomske in politične vede (LSE) je ena najnaprednejših univerz za socialne vede na svetu. LSE je specialistična univerza globalnega dosega z mednarodnim dotokom podatkov. Njihove raziskave in poučevanje zajemajo širok razpon socialnih ved, od ekonomskih, političnih in pravnih do sociologije, antropologije, računovodenja in financ. Šola je bila ustanovljena leta 1895 in je znana po svoji akademski odličnosti. Šestnajst dobitnikov Nobelove nagrade je iz vrst zaposlenih na šoli ali njenih absolventov. Šola se ponaša s svetovljanskim študentskim organom, ki ga sestavlja 9500 rednih študentov iz 140 držav. LSE ima preko 3.000 zaposlenih, od katerih je 46 odstotkov iz držav izven Velike Britanije.