Slovenski milenijci: Za trajnostno prihodnost si želimo vozila z učinkovitejšo porabo goriva

Kranj, 28. julij 2015 – Raziskava “ThinkGoodMobility”, ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji in industrijskimi oblikovalci izvedlo podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe v sodelovanju z inštitutom ThinkYoung, je pokazala, da se mora avtomobiliska industrija v prihodnjih letih osredotočiti na izdelavo vozil z učinkovitejšo porabo goriva.

 

Razvoj na področju prometa in mobilnosti je nujen, če se želimo odzvati na hitro naraščajoče prebivalstvo in s tem povezane spremembe v prometu in mobilnosti. Da bi k razmisleku o mobilnosti prihodnosti spodbudili generacijo, ki bo oblikovala mobilnost v letu 2025, je Goodyear med 2500 evropskimi študenti, od tega 224 slovenskimi, izvedel raziskavo ThinkGoodMobility(1, stran je v angleščini). Slovenski študentje naravoslovja, strojništva, prometa, logistike, računalništva in informatike, matematike, ekonomije ter industrijskega oblikovanja(2) si, podobno kot njihovi vrstniki v Evropi, želijo ekološko prijazno prihodnost. Pri tem se zavedajo, da lahko slednje učinkovito dosežejo tudi s trajnostnim razvojem na področju avtomobilske industrije in transportnega sistema.

 

 

 

Potrebujemo vozila z učinkovito porabo goriva, vlaganje v sistem javnega prevoza in reciklažo že uporabljenih delov

 

Kot navajata podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe (GDTE) in neprofitna mednarodna organizacija za mlade ThinkYoung (stran je v angleščini), je dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva. Na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (40,6 %), na tretjem pa reciklaža že uporabljenih delov (37,9 %). Milenijska generacija pri nas tako pričakuje splošne izboljšave transportnega sistema, vendar ne na račun omejevanja svobode izbire prevoznih sredstev in gibanja. Kar 91,5 % mladih namreč verjame, da bodo imeli v naslednjih desetih letih v lasti svoj avtomobil, medtem ko je povprečje med vsemi evropskimi študenti obstalo na 85 %.

 

 

Mnenje slovenskih študentov je sicer precej podobno splošnemu pogledu evropskih študentov, ki so sodelovali v raziskavi, s to razliko, da Slovenci veliko večji pomen pripisujejo vlaganju v sistem javnega prevoza. Evropski študentje namreč v središču trajnostnih prizadevanj prav tako vidijo omenjena tri področja, vendar v drugačnem vrstnem redu; kot najpomembnejša prav tako vidijo vozila z učinkovito porabo goriva (49 %), temu sledita reciklaža že uporabljenih delov (29 %) in vlaganje v sistem javnega prevoza (27 %).

 

Trajnostni razvoj si želijo doseči tudi s pomočjo zakonskih predpisov

 

Trajnostni razvoj in želja po učinkovitejši porabi goriva v naslednjih desetih letih sta za milenijsko generacijo tako pomembna, da so celo izrazili željo po uveljavitvi določenih predpisov, ki bi poskrbeli za okolju prijaznejšo prihodnost v letu 2025. Kot ključne vidijo spodbujanje učinkovite porabe goriva (55,6 %), spodbujanje uporabe javnega prevoza (53,4 %) in evropske predpise o še dovoljenih emisijah CO2 (52,5 %).

Kot je poudaril Jean Pierre Jeusette, generalni direktor Goodyearovega inovacijskega središča v Luksemburgu, se mladi vedno bolj zavedajo svojega vpliva na okolje in zato zahtevajo proizvode in storitve, ki zagotavljajo premik v smeri trajnostne mobilnosti: »Okoljski pritiski se s približevanjem letu 2025 krepijo in mladi bodo od avtomobilske ter gumarske industrije pričakovali, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.«

 

 

Omenjeno raziskavo so v Goodyearu opravili z namenom boljšega razumevanja mladih in njihovega pogleda na mobilnost v prihodnosti ter učinkovitejšega zadovoljevanja njihovih pričakovanj.

Slovenski milenijci o mobilnosti v prihodnosti

 

    • 62,1 % meni, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije do leta 2025 vozila z učinkovitejšo porabo goriva.
    • 40,6 % je prepričanih, da so potrebna vlaganja v sistem javnega prevoza.
    • 37,9 % meni, da bi morala avtomobilska industrija za trajnejšo prihodnost reciklirati že uporabljene dele.

37,1 % je mnenja, da bi bila za trajnejši razvoj potrebna uporaba emisijskih filtrov.

  • 52,5 % vidi kot najpomembnejšo zakonsko regulacijo na tem področju evropske predpise o še dovoljenih emisijah CO2.
  • 55,6 % je prepričana, da potrebujemo spodbude za uporabo vozil z učinkovito porabo goriva.
  • 53,4 % meni, da potrebujemo spodbude za uporabo javnega prevoza.
  • 33,6 % bi uvedlo standarde za gorivo.
  • 18,8 % bi uvedlo spodbude za zmanjšanje prometnega hrupa.
  • 91,5 % mladih verjame, da bodo imeli v naslednjih desetih letih v lasti svoj avtomobil.

 

Več informacij:

Ana Verčko Grilec
Direktorica korporativnih komunikacij za srednjo Evropo
T: +386 51 397 017
ana_verckogrilec@goodyear.com

 

 

 

O Think Young

Organizacija ThinkYoung je prvi možganski trust, ki je osredotočen na mlade ljudi. Ustanovljena je bila leta 2007, svoje pisarne pa ima v Bruslju, Ženevi in Hongkongu. Organizacija ThinkYoung izvaja raziskave, ankete, dokumentarne filme in politične predloge, ki se osredotočajo na pet področij: podjetništvo, izobraževanje, odnosi EU-Azija, proces širitve EU in okolje.

 

Opombe:

[1] Spletno raziskavo je med majem in junijem 2015 v imenu podjetja Goodyear izvedla ekipa Think Young. V njej je sodelovalo 2.500 mladih (starih 18–30 let) iz univerz v 12 državah. V vzorec je bilo vključenih 224 slovenskih študentov.
[2] V raziskavi so sodelovali študentje Univerze v Ljubljani (Oddelka za industrijsko oblikovanj, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Biotehniške fakultete, Fakultete za pomorstvo in promet), študentje Univerze v Mariboru (Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za logistiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za naravoslovje in matematiko), študentje Univerze na Primorskem (Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Pedagoške fakultete) ter študentje Univerze v Novi Gorici (Fakultete za znanosti o okolju in Poslovno-tehniške fakultete).

28. julija 2015